Naložbeno zlato – Varna in vse bolj popularna investicija v Sloveniji

Zlato v obliki zlatih palic in zlatnikov, kategoriziranih kot naložbeno zlato, v svetu že desetletja velja za idealen izbor malih vlagateljev, ki iščejo varen način vlaganja; način, ki je odporen na krize, recesije, vojne in na inflacijo. Poleg tega vlaganje v zlato prinaša veliko večji donos kot ga prinašajo vezani depoziti.

Cena zlata letno zraste za 7% (to je povprečna rast zadnjih 20 let), in v času recesije cena te izjemno iskane plemenite kovine zraste tudi do 30% letno. Zaradi rasti delnic na tujih trgih, ki pa traja celo desetletje, se v zadnjih nekaj letih vse več ljudi odloča za vlaganje v naložbeno zlato. 

Še en pomemben razlog, zakaj zadnja leta vse več Slovencev vlaga v zlato, je ta, da je zlato oproščeno davka na dobiček od kapitala, ki znaša 12% letno.

Zakaj naložbeno zlato velja za najbolj varno obliko vlaganja?

Ko je govora o varnem vlaganju, večina ljudi najprej pomisli na nepremičnine ali na vlaganje v vezane depozite. Ampak, te oblike investiranja denarja imajo pomanjkljivosti, ki lahko rezultirajo v izgubo cele ali skoraj cele investicije. Naložbeno zlato je nedvomno eden izmed načinov, ki vlagateljem omogoča znižanje tega tveganja. V nadaljevanju si oglejte medsebojno primerjavo različnih načinov dolgoročnega vlaganja denarja.

Vezani depoziti

Ta način vlaganja dejansko spada v kategorijo relativno varnih vlaganj, a potrebno se je zavedati, da je le-ta praviloma neizplačljiv. Obrestne mere so zelo nizke in najpogosteje niti ne pokrijejo stopnje inflacije. Dolgoročno to privede do izgube vrednosti kapitala, kar je znano tudi finančno nepodučenim posameznikom, ki vse to intuitivno formulirajo na način: “Nekoč je bilo 100 nemških mark vrednih več, kot je danes 100 evrov”. Ne glede na to, o kateri banki gre, zmeraj obstaja možnost bančnega bankrota, pri tem pa varčevalci izgubijo svoj vložek. V času finančne krize, ki se je začela odvijati leta 2008, so propadle nekatere od največjih svetovnih bank, medtem, ko so bile mnoge druge z intervencijami nacionalnih držav rešene prav v zadnjem trenutku. Posamezniki so morebiti mnenja, da je varčevanje v slovenskih bankah varno, ker sklad za jamstvo depozitov vsakemu varčevalcu zagotavlja izplačilo do 100.000 evrov. A tukaj naletimo na oviro. Če bi propadla katera od velikih bank, bi v skladu ne bilo dovolj denarja za kompenzacijo vseh varčevalcev. Tveganje za tak scenarij je sicer majhno, a še vedno obstaja. Dovolj je že, če se spomnimo, kaj se zgodilo grškim bankam v času finančne krize. 

Torej, če bi prišlo do finančnega zloma države; bodisi zaradi vojne, naravne katastrofe, ali česa podobnega, bi varčevalci dejansko dobili kompenzacijo, a nihče ne ve, po katerem tečaju. In takšna katastrofa niti ni tako daleč stran. Spomnimo se samo padca vrednosti jugoslovanskega dinarja, ki je postal popolnoma brezvredna valuta. Veliko je na svetu podobnih primerov in tisti, ki so mnenja, da je takšen scenarij za evro nemogoč, bi se morali podučiti o tem, kako so valute brez zlatega pokritja šle skozi zgodovino. 

Vlaganje v nepremičnine

Niti nepremičnine ne morejo podati garancije na dolgoročno ohranitev kapitala. Tudi vrednost hiš in stanovanj namreč zaradi omejenega roka trajanja materialov, iz katerih so zgrajena, sčasoma pada. Rok trajanja lahko podaljšamo z obnovami, a to ponovno stane in zahteva nova vlaganja. Dodatno tveganje za nepremičnine predstavljajo požari, poplave, neurja in potresi, ki lahko nepremičnino v celoti uničijo. Seveda so na voljo določena zavarovanja, s katerimi se je pred naravnimi katastrofami mogoče zavarovati, a to ponovno prinaša s sabo vedno nova vlaganja. Ne smemo iti niti mimo možnosti vojne, nacionalizacije ali lokalnih težav, ki lahko zrušijo vrednost nepremičnine; sem sodijo denimo odprtje glasnega nočnega kluba v soseski ali pa otvoritev gospodarskih obratov, kot so rafinerije, klavnice in podobno, kar bistveno zniža zanimanje za nakup nepremičnine. Tudi v idealnih pogojih so nepremičnine zelo nelikvidna lastnina. Če jih želi lastnik na hitro prodati, mora namreč pristati na občutno nižjo ceno od cene, ki jo nepremičnina realne ima.

Nakup naložbenog zlata

Vsem omenjenim tveganjem se lahko izognemo z vlaganjem našega denarja v naložbeno zlato, tj. zlate palice ali kovance. Kajti za razliko od varčevanja, ki v banki lahko propade zaradi finančnega zloma države, zlato vedno hranite tam, kjer želite. Ztao vam ni potrebno skrbeti glede stabilnosti finančnega sektorja. Prav nasprotno; v času ekonomske recesije ali v obdobju politične nestabilnosti, je vrednost zlata in drugih plemenitih kovin, v porastu. V nadaljevanju si preberite o preostalih dobrih razlogih za nakup zlata.

Šest razlogov za vlaganje v naložbeno zlato

Vlaganje v naložbeno srebro in zlato sta že od nekdaj veljala za dobra načina ohranjanja vrednosti. V času globalno prisotnih valut, kot so ameriški dolar, evro, britanski funt, ter v času hitrega in enostavnega internetnega prenašanja kapitala v delnice, v investicijske sklade, kriptovalute in podobno, so mnogi mnenja, da je obdobje plemenitih kovin minilo. In prav zato, ker velika večina ljudi trenutno ne poseduje plemenitih kovin, je nastopil idealni čas za vlaganje v naložbeno zlato v obliki palic, pa tudi kovancev, kot so denimo avstrijski zlati cekini. V nadaljevanju si preberite več o razlogih, zakaj bi cena zlata in ostalih plemenitih kovin v nadaljnjih letih morala rasti:

1. Globalni dolg je neodplačljiv

Zadolženost držav in državljanov raste v skoraj vseh državah tega sveta. Zaradi modela delovanja modernih monetarnih sistemov je dolg nemogoče odplačati. Obstajata le dva načina, s katerima je mogoče znesek dolgov znižati. Prvi način je tiskanje novega flat denarja, pri čemer obstoječi denar izgubi na vrednosti (v tem primeru pride do inflacije ali hiperinflacije), drugi način pa je masovni odpis dolgov – države enostavno nočejo odplačati svojih dolgov, pri čemer pa mnoge finančne institucije in njihovi varčevalci izgubijo del vložka ali celo celoten vložek. V obeh scenarijih pa bo cena zlata, srebra, platine in ostalih plemenitih kovin občutno zrasla.

2. Vse večje povpraševanje držav v razvoju 

Če bo globalna gospodarska rast visoka in bo kupna moč prebivalcev držav v razvoju (kot sta Kitajska in Indija) še naprej v porastu, bo naraslo tudi zanimanje za nakup zlata. Kajti veliko ljudi, ki se zavedajo vrednosti zlata, si le-tega ne more privoščiti. Če stotine milijonov ljudi v siromašnih državah reši iz revščine in pridobi določeni kapital, se jih bo vsaj en del zagotovo odločil svoj denar varno investirati – vložiti v  naložbeno srebro ali zlato v obliki palic.

3. Vse več nadzora na eni strani, večja neodvisnost na drugi strani

Države in finančne institucije, kot so banke, odrejajo vse večji nadzor nad pretokom kapitala in v splošnem nad vsakodnevnim življenjem povprečnega prebivalstva. S porastom nadzora pa rastejo tudi možnosti zlorabe podatkov ali celo kraje finančne lastnine. Ker lahko zlate palice ali zlatnike hranite kjerkoli želite in kolikor dolgo želite, vam vlaganje v naložbeno zlato ponuja bistveno višjo stopnjo anonimnosti in neodvisnosti od državnih bank.

4. Kovine so fizično zelo odporne

Papirnati denar sčasoma zaradi inflacije izgubi na vrednosti, poleg tega ga lahko uniči ogenj ali voda, bankovci se lahko tudi namerno ali po nesreči strgajo. Digitalni denar, ki ga imamo na bančnem računu, je podvržen tveganju hekerskih napadov in kraje, ter tveganju bančne blokade ali blokade s strani državnih institucij. Zlato pa je fizično skoraj neuničljivo. Odporno je na vlago, ogenj, kisline, ne rjavi, kar v celoti pomeni, da se bo zlato čez tisoč let nahajalo v enakem stanju, kot je danes. 

5. Zlato je, za razliko od nepremičnin, prenosljivo

Druga fizična lastnina, kot so hiše, stanovanja in zemljišča, lahko izgubijo na svoji vrednosti zaradi celega niza dogojanj, kot so denimo vojne, poplave, gradnje umazanih tovarn in glasnih prometnic. Do padca vrednosti pride zaradi nezmožnosti prenosa tovrstne lastnine na drugo lokacijo. In prav prenosljivost je ena od pomembnih značilnosti zlata in srebra. Majhna količina teh kovin nosi v sebi veliko vrednost, zlato lahko vtaknete v žep ali v torbo in odnesete s sabo kamorkoli želite. Ker vsi ljudi sveta cenijo to edinstveno značilnost, bodo vedno pripravljeni odkupiti naložbeno zlato. 

6. Na dolgi rok prinaša večji donos kot varčevanje

Glede na to, da vse države sveta povečujejo količino denarja v obtoku, pa vsaka valuta konstantno izgublja na vrednosti. Niti obrestne mere pri varčevanju ne zmorejo pokrivati padca kupne moči, zato se modri ljudje vedno znova odločajo za vlaganje v zlato. Na dolgi rok je donos, ki ga nudi posedovanje zlata, veliko večji, kakor donos od varčevalnih obresti. Cena naložbenog zlata visoke čistosti je v zadnjih dvajsetih letih zrasla v povprečju 7% letno.

Svetovni veljaki, ki vlagajo v zlato

Zlato je že od nekdaj veljalo za denar kraljev in bogatašev. Čeprav je dandanes vsaka država tega sveta že zapustila zlati standard in ne pokriva vrednosti papirnatega denarja s plemenitimi kovinami, pa premožni ljudje še zmeraj preferirajo naložbeno zlato in ga cenijo kot idealen način varovanja kapitala. Robert Kiyosaki, poznani avtor knjige “Bogati očka – revni očka”, pravi: “Zlato je magnet za bogastvo. Zatorej mora tisti, ki želi doseči rast svojih prihodkov, vlagati v to plemenito kovino.”

Ker je eden od razlogov za nakup zlata, anonimnost in doseganje neodvisnosti od ekonomske situacije države, velika večina kupcev palic ne želi javno govoriti o tem, ali poseduje zlato in v kolikšnih količinah. A, če analiziramo statistične podatke o prodaji plemenitih kovin po posameznih državah, lahko pridemo do zaključka, da so v zadnjih letih največji kupci te plemenite kovine Nemci. Tekom leta 2016 so namreč državljani Nemčije kupili za približno 175 metričnih ton kovancev in investicijskih palic. Vrednost tega zlata je znašala približno 7 milijard evrov. Tudi nemška vlada želi priti do čim večje količine omenjene plemenite kovine. V zadnjih štirih letih je Nemčija iz New Yorka in Pariza vrnila 674 metričnih ton zlatih palic in po višini rezerv postala druga država sveta, takoj za ZDA.

Vrnimo se k posameznikom. Eden najbolj poznanih privatnih investitorjev v plemenite kovine je nedvomno milijarder George Soros. Njegov sklad je leta 2016 vložil 264 milijonov dolarjev v delnice največjega rudarskega podjetja, ki rudari plemenite kovine – Barrick Gold. Soros je prav tako kupil več kot milijon vrednih pravic za nakup tistega oddelka sklada, ki spremlja cene zlata  – SPDR Gold ETF.

John Paulson, ameriški investitor in upravljalec skladov, vlaga v kovine v še večji meri. Njegov sklad je preko finančnih izpeljank in delnic podjetij, ki se ukvarjajo z zlatom, v to rumeno kovino vložil okoli 1,5 milijarde dolarjev. Tekom leta 2009 je izjavil: “Zaradi zaskrbljenosti glede vprašanja dolarja smo iskali drugo valuto, ki bi bila primerna za denominacijo naših investicij. In odkrili smo, da je situacija tudi pri drugih valutah, kot sta denimo britanski funt ali evro, enako slaba. Zaradi vseh nevarnosti, vezanih na vse papirnate valute, smo prišli do zaključka, da je naložbeno zlato najboljša in najbolj varna valuta.”

Stanley Druckenmiller je eden najuspešnejših investitorjev v zgodovini. Njegov sklad je imel v obdobju od leta 1986 do 2010, ko je Druckenmiller zaprl sklad in odšel v pokoj, kar 30% povprečni letni donos, in v vsem tem času niti enega leta poslovanja ni končal z izgubo. 20% svojega privatnega portfelja ima v zlatih palicah.

Ray Dalio je še eden izmed znanih upravljavcev skladov in prihaja z Wall Streeta. Nekoč je v eni od priložnosti dejal: “Če ne posjedujete zlata, ne ne veste ničesar ne o ekonomiji in ne o zgodovini”. Čeprav ni znano, koliko zlata ima v lasti, si lahko predstavljamo, da je občuten del njegovega portfelja vezan na zlato. 

Družina Rothschild, za katero so mnogi mnenja, da je najbogatejša družina na svetu, prav tako preferira vlaganje v plemenite kovine. Njihov sklad Rothschild Investment Trust (RIT) Capital Partners je po zakonu dolžan objavljati finančna poročila, in v letu 2016 je bilo v enem od omenjenih poročil navedeno “Delež sklada, vloženega v naložbeno zlato in ostale plemenite kovine je bil do polletja povišan na 8% vrednosti sklada”.

David Einhorn, manager podjetja za upravljanje investicijskih skladov Greenlight Capital, prav tako masovno vlaga v plemenite kovine. V začetku leta 2017 je dejal, da je naložbeno zlato top pozicija v njegovih skladih, obenem pa tudi: “V vseh naših šestih skladih posedujemo fizične zlate palice”.

Kontroverzni ameriški predsednik Donald Trump je tudi eden tistih, ki nedvomno ceni zlato. V eni od poslovnih priložnosti je svojemu lastnemu podjetju odobril, da za polog, prejet s strani poslovnega partnerja, sprejme tri palice s po 32 unče zlata, ki so bile v danem trenutku vredne 176 tisočev dolarjev. Javno je izjavil: “Vračanje zlatega standarda bi bilo težko prenesti, a vendar bi bila to odlična odločitev. Imeli bi standard, na katerem temelji naš denar.”

Če ste zainteresirani za vlaganje v naložbeno zlato, Vas vabimo, da si pogledate našo ponudbo zlatih palic ali naložbenih zlatnikov. Ne odlašajte, kontaktirajte nas, če imate kakršnokoli vprašanje o naših izdelkih ali o vlaganju v zlato na splošno!

_____

Želite na svoj naslov dobivati podobne tekste? Prijavite se za prejamnje naših novic in analiz! V naših novicah poleg izobraževalnega gradiva pošiljamo tudi najnovejše analize z dogajanja na finančnih trgih, tako boste pridobili ključne informacije za vlaganja v plemenite kovine